APDEJT.si

Po seriji incidentov nad vzhodno Evropo so evropski diplomati opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s silo, vključno s sestreljevanjem ruskih letal ob kršitvah zračnega prostora. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo Kremelj, da bodo sestrelili njihova vojaška letala. Moskva je odgovorila, da bi sestrelitev ruskih letal pomenila vojno.

NATO je sprožil obsežno operacijo "Vzhodna straža" (Eastern Sentry) kot odgovor na vdor ruskih vojaških brezpilotnih letal v zračni prostor Poljske. Generalni sekretar NATO Mark Rutte je incident označil za nevarnega in nesprejemljivega. Kot odgovor na kršitev poljskega zračnega prostora, NATO premešča dodatne sile na meje z Rusijo in Belorusijo. Okrepljena obramba vzhodnega krila NATO je tudi priprava na hipotetične krizne scenarije, kar naj bi delovalo odvračilno za Rusijo.

Kmalu po govoru Vladimirja Putina na forumu v Sočiju, kjer je med drugim govoril o vojni v Ukrajini, so se oglasile sirene za opozarjanje na drone. Putin je v štiriurnem govoru tudi zagrozil z napadi na ukrajinske jedrske elektrarne.

Članki opozarjajo na morebitno povečanje ruske agresije v Evropi. Institut za študij vojne (ISW) svari, da bi prekinitev ognja v Ukrajini omogočila Vladimirju Putinu, da hitreje ogrozi NATO, kot pričakujejo evropski voditelji. Rusija naj bi imela načrte za širitev konflikta izven Ukrajine. Kljub temu generalni sekretar Nata, Mark Rutte, pomirja evropsko javnost, saj je vojaška moč Nata "neskončno" večja od ruske. Ruski vojaški strokovnjak Aleksej Leonkov pa ocenjuje, da so Natove vojaške vaje protirusko usmerjene.

Ruski namestnik ministra za zunanje zadeve, Aleksander Gruško, je izjavil, da NATO izvaja vaje za blokado Kaliningradske oblasti in krepi vojaško prisotnost v baltskih državah, kar vodi v militarizacijo regije. Gruško je dodal, da se je Baltsko morje spremenilo v območje konfrontacije, še posebej po vstopu Finske in Švedske v NATO, in opozoril na misijo »Baltska straža« z namenom nadzora in omejevanja ruskega pomorskega prometa.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.

Belgijski obrambni minister Theo Francken je opozoril Rusijo, da bo NATO odgovoril z uničenjem Moskve, če bi Rusija napadla katero od članic zveze, kot je Bruselj. Ruska ambasada v Belgiji je izjavo označila za "neodgovorno". Francken je poudaril, da se države NATO ne smejo pustiti ustrahovati Rusiji. Opozorilo je sledilo po zaostrovanju napetosti med Rusijo in NATO zaveznicami zaradi vojne v Ukrajini.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika je izjavil, da odločitev glede Putinovega sporočila Federalni skupščini še ni bila sprejeta. Napovedal je, da je neposredna linija s Putinom načrtovana za sredino decembra.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Norveški obrambni minister Tore Sandvik je opozoril, da Rusija pod vodstvom Vladimirja Putina krepi svojo vojaško prisotnost v Arktiki, še posebej na polotoku Kola. Rusija naj bi tam kopičila jedrsko orožje in bojne podmornice, kar po mnenju Norveške kaže na priprave na morebitni konflikt z Natom. Povečana koncentracija orožja in vojaške opreme je opažena v času naraščajočih napetosti med Rusijo in zvezo Nato.

Nemška vojska se je udeležila Natove vaje za obrambo zavezniškega ozemlja z jedrskim orožjem, pri čemer je uporabila letala Tornado, vendar brez pravega streliva. Udeležba naj bi bila rutinska, vendar hkrati predstavlja jasno sporočilo Moskvi.

Poljska in Romunija nameščata nov sistem orožja na vzhodni meji NATO za obrambo pred ruskimi droni. Sistem Merops, ki ga je razvila Amerika, je dovolj majhen, da ga je mogoče namestiti na poltovornjak.

Ruski ambasador v Franciji, Alexey Meshkov, je zagrozil z ostrimi povračilnimi ukrepi, če bi NATO sestrelil rusko letalo v zračnem prostoru držav članic zveze. Opozorilo prihaja po nedavnih incidentih z ruskimi letali in droni, ki so vstopili v zračni prostor držav NATA. Meshkov je izjavil, da bi takšno dejanje pomenilo vojno. Primer Turčije iz leta 2015, ko je skoraj prišlo do krize z Moskvo, ostaja v spominu. Do zaostritve prihaja tudi po izjavah Donalda Trumpa glede odziva na ruske kršitve zračnega prostora.

Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da sta NATO in Evropska unija dejansko v vojni z Moskvo preko Ukrajine. Hkrati Rusija zanika vpletenost v pojav dronov nad državami članicami NATA, kot sta Poljska in Danska. Generalni sekretar NATO Mark Rutte pa se je posmehoval odzivom Moskve na izjave Donalda Trumpa o Rusiji kot "tigru iz papirja", rekoč, da če si medved, ti tega ni treba poudarjati.

Rusija je nadaljevala s provokacijami proti zvezi Nato, pri čemer je rusko vojaško letalo preletelo nemško fregato v Baltskem morju. Nemški obrambni minister Pistorius je poročal o incidentu v nemškem Bundestagu, kjer je poudaril, da Rusija testira meje Nata. Nato je Rusiji zagrozil z "vojaškimi sredstvi" v primeru nadaljnjih kršitev zračnega prostora. Opozoril je tudi na incidente v Poljski in Estoniji. Kancler se o tem ni izjasnil.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je opozorila, da Rusija poskuša vplivati na prihajajoče volitve in destabilizirati državo. V svojem govoru je poudarila, da bi imel prevzem nadzora s strani Rusije neposredne in nevarne posledice za Moldavijo in celotno regijo. Sandu je pozvala državljane k zaščiti države s poštenimi glasovi.

Kremlj je označil idejo o sestreljevanju ruskih letal, ki bi kršila zračni prostor držav NATO, za 'nevarno' in 'neodgovorno'. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da so izjave evropskih voditeljev o pripravljenosti NATO na sestrelitev ruskih letal neodgovorne in brez trdnih dokazov. Dodal je, da takšne izjave povečujejo napetosti na ruskih mejah.

Direktor največje ruske banke Sberbank, German Gref, je opozoril, da je rusko gospodarstvo v juliju in avgustu zabeležilo 'tehnično stagnacijo', pri čemer je za to okrivil visoko obrestno mero centralne banke. Gref je na Vzhodnem gospodarskem forumu v Vladivostoku izjavil, da podatki kažejo na 'gibanje proti ničelni rasti', pri čemer je kot razloge navedel geopolitične pritiske, nestanovitni rubelj in padajoče cene surovin. Visoke obrestne mere, naraščajoč proračunski primanjkljaj in padajoči prihodki od nafte in plina dodatno obremenjujejo rusko gospodarstvo.

NATO je prvič sestrelil ruske drone nad poljskim zračnim prostorom po tem, ko je prišlo do "kršitve" poljskega ozemlja. Poljska je poročala o 19 predmetih, ki so vstopili v njen prostor. Evropski uradnik je trdil, da je šlo za namerno provokacijo Moskve. Ukrajinski predsednik Zelenski je kritiziral "pomanjkanje akcije" zahodnih voditeljev po incidentu.